Uvod tega krajšega članka kaže tudi na »smernice« sedanje generacije otrok, ki večino svojega prostega časa ne preživijo plezajoč po drevesih, izdelave drevesnih opazovalnic, lokov, igre med dvema ognjema, ter vsega ostalega kar smo počeli in nas je naredilo motorično sposobnejše tako v otroški dobi kot tudi kasnejših letih. Res da se z leti družba spreminja a močno dvomim da naj bi se tako močno tudi v tem.

Študije, sicer izvedene v tujih, a razvitih državah, kažejo da se je tekom zadnjih deset let bistveno povečal čas, ki ga otroci v povprečju preživijo pred ekrani, in sicer iz 5 minut dnevno v letu 2011, na zastrašujoči dve uri in 15 minut dnevno v zadnjem letu. Takšnemu »trendu« sledi tudi Slovenija.

Dejstvo je da današnji način življenja otroke sili v bolj kot ne sedeča bitja. Tudi javne ustanove kot so na primer vrtci in osnovne šole »občasno« pozabljajo da otroci svet zaznavajo preko gibanja in ne sedenja pred televizijo ali računalnikom. Za zdrav psihofizični in socialni razvoj potrbujejo stalno telesno dejavnost. Otroci se v prostem času premalo gibajo, kar je znano že dlje časa. Seveda na to vplivajo tudi ekonomska depriviligiranost in razslojevanje.

Številni članki že dlje časa opozarjajo na upad gibalnih sosobnosti naših otrok kar potrjuje tudi mednarodna raziskava HBSC (angl. Health Behaviour in Shool-Aged Children), kateri se je leta 2002 pridružila tudi Slovenija. Spremljanje telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine se v Sloveniji izvaja že od daljnjega leta 1970, in sicer od začetka osnovne šole do konca srednje šole – preko tako imenovanega športnega kartona. Gre za zbirko podatkov s pomočjo katerih strokovnjaki ocenijo raven gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti. Gre za merjenje kožne gube nadlahti, zmožnosti predklona, hitrosti »tapkanja« z roko, veza v zgibi, dviganje trupa, poligon nazaj, skok v daljino z mesta ter tek na 60 in 600 metrov. Ugotovitve kažejo oziroma potrjujejo vse do sedaj navedeno, saj kar 15 % otrok ne zmore več zadovoljivo opraviti rednih vaj, zaradi česar je posledično moč občutiti tudi upad kognitivnih sposobnosti posameznikov.

Gibanje, kot že omenjeno, ne vpliva zgolj na zdravje in razvoj gibalno motoričnih sposobnosti, razvoj mišic in kosti, temveč tudi na sam razvoj možganov ter čustvene kot tudi duševne sposobnosti. Brez dvoma je redna in ustrezna telesna dejavnost pomemben del zdravega načina življenja ne glede na letni čas zaradi česar moramo zanjo poskrbeti v našem kolesju vsakdanjika!

Literatura:

Lund, D. (2018). Top 5 bnefits of children playing outside San Jose State University. Najdeno 30. januarja 2018 na spletnem naslovu https://news.sanfordhealth.org/childrens/play-outside/

FormaNatura

Miha Šumak

Kar 5 do 10 % populacije trpi zaradi kronične nespečnosti, ki pa ima poleg vpliva na zdravje posameznika tudi negativne ekonomske in socialne učinke.

Tako kot pri vseh naših vzorcih, mora biti tudi del možganov ustrezno razvit, da »osvojimo« spretnost spanja. Spanje je namreč deloma priučeno vedenje. Novorojenčki na primer v svojih prvih mesecih sledijo genetsko programiranemu vzorcu spanja, med tem ko se v kasnejših mesecih razvijejo deli možganov, ki nam »narekujejo« spanje ob določeni uri. Tega se še posebej zavedamo tisti starši, ki smo bili s prihodom novih družinskih članov deležni kar nekaj neprespanih noči. Po tem obdobju se v nadaljnjih letih postopoma privzemajo bolj ali manj utečene spalne navade.

Z leti, oziroma v različnih starostnih obdobjih, pa se spreminja tudi dolžina spanca. Kdo bi si mislil, da bolj kot se staramo, manj spanca »potrebujemo«. Ob rojstvu spimo tudi do 18 ur na dan, v zgodnjih otroških letih – nekje okoli 4 let, spimo približno 12 ur na dan, v kasnejšem obdobju se ta čas, zaradi stresa, spremembe načina življenja in drugih dejavnikov vedno bolj krajša. Pri vsem tem se moramo zavedati da moramo ne glede na starost poskrbeti za čim boljšo kvaliteto spanca.

V povprečju človek tretjino svojega življenja prespi. Sicer kar nekoliko »zastrašujoče« dejstvo, ki pa se mu žal ne moremo izogniti. Pri tem se seveda poraja vprašanje ali mu posledično posvečamo tudi toliko pozornosti? Vsi vemo da je veliko več kot zgolj počitek in da je njegova kvaliteta odvisna tako od dolžine, globine kot tudi intenzivnosti.

Količina oziroma dolžina spanca se od človeka do človeka razlikuje in je odvisna tako od prej omenjene »vzgoje spanca« kot tudi same biološke zgradbe posameznika. Znanstveno je dokazano da v povprečju prespimo nekje od 6 do 9 ur, pri čemer smo deležni do pet ločenih ciklov spanca, ki se prepletajo s krajšimi, nam zjutraj pozabljenimi, budnostmi. Tovrstni cikli naj bi bili dolgi nekje do 90 minut ter jih sestavljajo dremavica, rahel spanec, dve stopnji globokega spanca in ne nazadnje nam vsem znan spanec REM (angl. Rapid Eye Movement). Spanje uravnava naša notranja biološka ura, ki uravnava 24 urni cikel stanja budnosti in spečnosti, ki ga imenujemo cirkadiani ritem. Ravna se po temperaturi in svetlobi, ki je njen ključ, in sicer tako da ob svitu možgani sporočijo telesu naj se prebudi, med tem ko v temi telo prične sproščati hormon melatonin, ki poskrbi za našo dremavost. V kolikor je naša biološka ura motena bomo najverjetneje kaj kmalu občutili s tem povezane negativne posledice.

Poleg potovanja skozi različne časovne pasove (angl. Jet Lag), nespečnosti (angl. Insomnia), delovne izmene (nočno delo), depresije, ipd., so raziskave pokazale da na kvaliteto spanca lahko vpliva tudi spol, starost, izobrazba in ne nazadnje celo sam prihodek.

Znano je da pomanjkanje spanca vpliva tako na naše kognitive sposobnosti – spomin, govor, branje in pisanje, pozornost, sposobnost načrtovanja, ipd., znižuje raven testosterona ter posledično spolno slo, zavira oziroma slabša regeneracijo, povečuje stopnjo stresnega hormona kortizola zaradi česar povečuje napetost in na vse zadnje vpliva na našo težo.

Spanec lahko izboljšamo že z nekaj malega truda, in sicer da;

• si postavimo urnik spanja in bujenja,
• poslušajmo svojo notranjo biološko uro ki se ravna po dnevu in noči (svetloba / tema),
• se izognemo uživanju kofeina nekje do šest ur pred spanjem,
• se izognemo prekomernemu uživanju hrane pred spanjem,
• se izognemo pitju alkohola,
• poskrbimo za redno rekreacijo,
• poskrbimo za svoje udobje (vpliv okolice kot na primer hrup, svetloba, temperatura, ipd.),
• poizkušamo natrenirati bujenje brez budilke,
• poizkušamo iti spat dovolj zgodaj ter nenazadnje poskrbeti za dovolj spanca.

Zdrav, uravnotežen spanec je nujno potreben za vsakogar. V tem času se telo obnavlja, krepi in nabira novih moči zaradi česar se med spanjem v večini ne odzivamo na čutne dražljaje, naše mišice pa so popolnoma sproščene. S prikrajšanjem spanca, kot že omenjeno, vplivamo na naše fizično kot tudi psihično stanje. Zatorej poskrbimo za kvaliteten spanec in odženimo tatove spanca saj bo tako naše življenje bolj varno in veselo.

Literatura:

Cappuccio, F. P. et al. (2010). Sleep, Health, ad Society; From Aetiology to Public Health. Oxford: Oxford University Press

Green, Y. (2014). Healthy Sleeping habits: How to Adopt Healthy Sleeping Habits.  Newark: Speedy Publishing.Co

FormaNatura

Miha Šumak